Društvo za razvoj slovenskega podeželja kot nevladna organizacija združuje posameznike in organizacije, ki so na različnih ravneh vključeni v razvoj slovenskega podeželja. Deluje kot povezovalna točka v podporo celostnemu in trajnostnemu razvoju podeželja.
Od prve pobude za organizacijo podeželskega parlamenta na Švedskem mineva 35 let, v tem času se je ta način organizirane razprave o izzivih podeželja razširil v 17 evropskih držav. Slovenci smo se pridružili pobudi pred petnajstimi leti in smo doslej izvedli pet podeželskih parlamentov v obliki dvodnevnih srečanj različnih interesnih skupin, organizacij in posameznikov.
Letošnji poteka v dveh fazah. V prvi fazi se je že izvedlo devet regijskih srečanj, v juniju 2026 bo sledil nacionalni dogodek – 6. Slovenski podeželski parlament.
Regijska srečanja so potekala po vsej Sloveniji v organizaciji lokalnih akcijskih skupin, ki imamo pomembno vlogo pri razvoju slovenskega podeželja. Na srečanjih so udeleženci iz javnega, zasebnega in gospodarskega sektorja obravnavali aktualne izzive na svojem območju. V razpravah se je prepoznalo več različnih izzivov in potreb, s katerimi se srečuje naše podeželje – storitve na podeželju, stanovanjska problematika, turizem, kulturna dediščina – z vsemi navedenimi izzivi pa se prepletajo konflikti na podeželju, položaj žensk in mladih, medgeneracijsko povezovanje, sobivanje in vključenost.
Nacionalni dogodek, 6. Slovenski podeželski parlament, bo potekal 11. in 12. junija 2026 v Ilirski Bistrici. Ciljno zasnovan interaktivni dogodek je praznik slovenskega podeželja in primer delovanja participativne demokracije. Ob že preverjenih oblikah organizacije tovrstnega dogodka (ključne govorke in govorci, plenarno zasedanje, predstavitve inovativnih rešitev) bodo udeleženci aktivno sooblikovali rešitve, ki bodo prispevale k razvoju slovenskega podeželja. Na parlamentu se bodo za posamezne izzive in potrebe podeželja oblikovali akcijski načrt s strokovnim povzetkom za odločevalce na področju razvoja podeželja.
V proces priprave na ta dogodek so torej aktivno vključene različne ciljne skupine – deležniki na podeželju, prebivalci podeželja, oblikovalci politik in odločevalci ter raziskovalci.
Vabljeni k sodelovanju!